Preproste emocijeAktivna komunikacija (se vedno egocentricna)Decentracija perspektive
3 stopnje induktivnega vzgojnega delovanja (boljsi od deduktivnega)
1. otroka spodbujamo k soc.
interakciji2. opozarjamo ga na posledice njegovih dejanj in da ne sme prizadet drugih3. otrok sam zgeneralizira nek moralni sistem s posameznih situacij
2 smeri v pedagogiki
Racionalizem (Habermas): mozno je najti strukturo vkljucujocega diskurzaLevinas: idealnega diskurza ni, probajmo bit spostljivi
Kako preprecujemo indoktrinacijo v soli?
Sprejetje deklaracije o otrokovih pravicahPrepoved vsiljevanja stalisc proti volji starsev
Objektivni: zakonodaja, kadri, prostor, vrsta programa, denar…
2 vrsti evalvacije andragoskega procesa
Neformalno, sprotnoFormaln, zakljucno
Kaj preucuje didaktika?
znacilnosti posameznih procesov pri pouku in razmerja med ravnanji ucitelja in ucinki, ki jih ravnanje povzroci: Hoce dati odgovore, kako naj ucitelj pri pouku ravna.
Aristotel (naivni realist): zaznave>spomin>razum>splosni uvid (sele razum pripelje do znanja)Chomsky: izkusnje so pomembne, ne razum
2 dilemi glede zananja in epistemologije
Ekistenca znanja (a sploh obstaja neodvisno od subjekta)Spoznavnost znanja (ce obstaja, ga lahko spoznamo?)
3 opredelitve znanja
a priori/a posteriorieksplicitno/implicitnoindividualno/skupno
Kaj sestavlja vednosti?
Dejstva, podatki in spoznanja: gradivo, ob katerem se razvijajo dusevne funkcije.
Kaj so znanja?
Sposobnosti izvajanja neke dejavnosti, pridobljene z urjenjem.
Kaj je avtopoetski proces?
Proces ki se nanasa sam nase, spoznavanje po radikalnem konstruktivizmu. Vsako spoznavanje je KONSTRUKCIJA stvarnosti.
3 sodobni didakticni modeli znanja
vednosti:znanjakonstruktivizemtransmisijski model
D: Definicija pouka
Pouk je intencionalen, organiziran in smotrn vzgojno-izobrazevalni proces, ki poteka znotraj sorazmerno koherentne ucne skupine in ga usmerjajo (vodijo) zanj usposobljeni ljudje v za to urejenem okolju.
Didakticni trikotnik
ucitelj, ucenec, ucna vsebina
Boscheva opredeljitev pouka
Vsebine+stanje ucencev + situacije + akcijske ucne oblike in metode(manjka mu ucitelj LOL)
Komunikacija in socialna interakcijaJe proces.ZnanstvenostDialekticnostKompleksnost
3 predpostavke vednosti, na katerih temelji sola
Obstaja zunanje, objektivno znanjeSola ima (tudi) transmisijsko funkcijoPotreba po didakticni transformaciji in redukciji znanstvene vednosti v ucno vsebino
Kiro je bols, posredno ali neposredno poucevanje?
Posredno: manj frontalno, cimvec v skupinah itd.
Ravni kurikularnega nacrtovanja
Nacionalna, institucionalna, individualna
5 kurikularnih vprasanj
Kdo ga sestavlja?Kaj so cilji?Kaksna naj bo vsebina?Kako bomo organizirali pouk?Kako bomo evalvirali pouk?(vsako vprasanje ima svojo “razseznost”, razen prvo)
3 temeljne paradigme kurikularnega nacrtovanja
Ucno-vsebinsko k. n.Ucno-ciljnoRazvojno-procesno
D: Stopnje ucnih ciljev
SplosniParcialniOperativni
Kaj je podlaga za dolocanje standardov znanja?
Operativni ucni cilji
Modeli atikulacije ucnega procesa
HerbartovDeweyevModel delovne soleSLO: Silih in GogalaTreba je dolocit FORMALNE STOPNJE
2 ravni AUP
Makroartikulacija (artikulacija didakticnega sklopa)Mikroartikulacija (artikulacija ucne enote, npr.
ucne ure)
3 Stopnje makroartikulacije
Uvodna stopnja (napoved ciljev, ponovitev predznanja, uvodna motivacija)Obravnava nove ucne vsebine (procesno motiviranje, informiranje in formiranje, preverjanje)Ponavljanje, vaja in utrjevanje
3 stopnje mikroartikulacije
Uvodna etapaOsrednja etapaZakljucna etapa
Kaj definiramo v mikroartikulaciji?
Didakticne strategije za posamezno ucno uro:-dejavnost ucitelja in ucencev-ucne metode in oblike-ucna sredstva (pripomocki…)
D: delitev ucnih metod
Univerzalne (verbalno-tekstualne,ilustrativno-demonstracijske) so uporabne pri vsakem predmetu.Specificne
D: dejavniki ki vplivajo na izbiro ucnih metod in strategij
Objektivni (cilji, standardi, vsebina, sredstva)Subjektivni (lastnosti ucencev in ucitelja)
4 tipi notranje organizacije pouka (socialne ucne oblike):
-Frontalni pouk-Skupinsko delo-Tandemsko delo-Individualno delo
Razlaga
Konstruktivisti jo kritizirajoPokazes odnose med resnicami, predvsem vzrocno-posledicne.
Uporabljas analogijo, dedukcijo, indukcijo.
Temeljna struktura razgovora
-Pobuda-Odzivi-Dialoske spodbude
Vrste razgovora
FrontalniSkupinski Vecsmerni
Vrste metode razgovora
Vezani in hevristicniSokratskiKatehetskiProstiDiskusija
Razlika med ocenjevanjem in preverjanjem znanja
Ocenjevanje: koliko ucenec na koncu procesa dosega jasno definirane ucne standardePreverjanje: povratna informacija ucitelju, da ve kolko je uspesen – preventivna funkcija
Strategija prikrivanja pri ocenjevanju
Ucenec ne ve, kdaj je ocenjevan.Manj stresno, ocenjevanje “pravega” znanja, ne le faktografskega.
Vkljucuje port folio. Brisanje meje med ocenjevanjem in preverjanjem.
Znacilnosti socializacije v 20. stol., ki so vplivale na vzgojo v javni soli.
Vecje upostevanje individualnosti otroka
Katera vzgojna metoda je najbolj ucinkovita po mnenju etike skrbi?
Froc mora dobivat izkusnje z skrbjo za druge, prostovoljnim delom.
Razvojno-procesni model moralne vzgoje
Avtoriteta ucenca spremlja in spodbuja ko aktivno pridobiva izkusnje ob interakciji s soljudmi in tako postopoma razvija avtonomno moralo.
D: Ucne diferenciacije
Fleksibilna (prepletanje hetero- in homogenih ucnih skupin)Zunanja (setting, streaming, smerna d.)Notranja (prikrita, individualno delo, v dvojicah… dinamicna uporaba diakticnih oblik in metod)
D: kaksna metoda je razgovor?
dialoska/erotematska
D: vrste metode razgovora
frontalni, skupinski, vecsmerni
D: 5 vrst metode razgovora
Hevristicni (sklepi predznanja)Katehetski (kdo, kdaj, kaj)Sokratski (ali-ali, da-ne)Diskusija (aktualna vprasanja, stalisca)Prosti(?) Debata – za ali proti (?)
